Vaja JRS, BPLP,26.10.2012

Že v petek popoldan je pričelo deževati in ob 21h smo se kranjčani klicali kakšno je stanje za vajo. Nihče od vodilnih ni bil dosegliv, poznavalcem jame pa je bilo dokaj jasno da je v jami preveč vode za obisk. Pa smo se ob pol 7h zjutraj vseeno dobili, čakali Nejca in se potem odpeljali proti Jelovici. Vode neomejeno, po cesti, polne struge, hudourniki...Na križišču pred jamo je stal napihljiv šotor in vsi so pridno brenčali okoli in postavljali plahte okoli avtomobilov. Razdelili so ekipe in poslali izvidnika v jamo. Po vstopu je sporočil da ni problema za vajo. Robi v opremljevalni ekipi je šel noter takoj za njimi pa štirje ki smo blili v 1. ekipi. Po 15 minutnem čakanju v prvem breznu je prišla informacija da morata zdravnika takoj ven iz jame. Za tem je izvidnik po voxu(jamski telefon) pojamral da ga rahlo zebe in da je ves premočen, skozi vhodno brezno pa je v trenutku pridrla voda v slapu. Nazaj ven do baze ,preklic vaje , potem pa vsak posebej nazaj not na učno uro, mrzla voda, slapovi in podhladitve v jamah. Na zgoški je sledila malica, mi pa smo se odpeljali proti domu pod tople tuše in nato v Ljubljano na ogrevanje oči, potem pa nazaj grede še po robo za nedeljski ekskurziji.
Slike:https://picasaweb.google.com/simply.abc/JRSLESKADEZ_2012?authkey=Gv1sRgCJKF0u2994XEJQ
Video: http://www.youtube.com/watch?v=QPMbLaTo2UM&feature=youtu.be

Zelenica, turno, 29.10.2012

Zamedlo nas je, sicer je v dolini zutrej že vse skopnelo ampak nove kamere na Zelenici so pokazale sneg:http://www.zelenica.info/zelenica-live.html Snega je v povprečju pol metra, napihanega  pa tudi en meter. Moker zbit sneg je pa dovolj kompakten da ne letijo plazovi. Spodaj na smučišču so se sankali otroci do vrha gor pa sem srečal kakih 5 turnih smučarjev. Proga je urejena:)
Slike:https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/Zelenica29102012?authkey=Gv1sRgCL6c5qmG58HvOg#
pa en test GoPro2:https://vimeo.com/52448500

Jereka, 26.9.2012

Po dežju in poplavah sva se z Gregam odpeljala proti Bohinju pogledat za slapove. Vožnja skozi sotesko po nalivih je vedno čudovita. Iz vseh robov padajo slapovi, vse suhe struge so polne vode, listje dobi bleščečo zeleno barvo in vse skupaj zgleda precej eksotično. Le temperature so tu malo drugačne. Po ogledovanju pritokov in slapov po soteski sva se zapeljala še do Jereke da zmočiva noge. Cel dan brez dežja, ko odpreva vrata prtlažnika se ulije...Sprehod ob strugi, in pa edina varna varianta za plavanje ob tolmunu pod toboganom. Upam da ne pade komu na pamet da bi se ob takem nivoju vode spuščal skozi sotesko:) Še en kratek posnetek: https://vimeo.com/52235289

Čez Ljubeljščico, 25.10.2012

Po asistiranju pri  NMP in neprespani noči , sm žagov pod kovtram do 12h dopoldne. Že drug dan  ki je biu v megli, po spletnih kamerah pa je kazalo da so hribi na soncu. Že nekaj časa je bila v planu turca iz starega Ljubelja do Zelenice, čez Ljubeljščico. Po cesti na soncu do koče na Ljubelju, potem pa po sopnicah v gozd. Jesenske barve po gozdni poti ob mejnih kamnih. Vse dokler ne prideš do ruševja in podrte karavanške skale. Sonce je šlo že za Begunjščico, tako da so bili le osvetljeni le stolpi. Po podrti skali se čim bolj varno zbašeš čez tiste dve stopnji in potem do sedla nad Zelenico. Slike bodo še najbolj opisale turo. V kočo na radler, debata z možakarjema v koči in pa ponujen prevoz v dolino. Na brzino še po jabolka v Podbrezje, pod tuš in pa nazaj v Radovljico na AŠ.
Slike:https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/Ljubeljscica25102012?authkey=Gv1sRgCJ37n_aBhpCiJg#5803348824592215730

BPLP, 21.10.2012

 Brezno pri Leški planini. Melodije po šahtih , od vrha do prve dvorane in nazaj gor : http://www.youtube.com/watch?v=p778SZXW9Pc&feature=related
 Denzo, Šimnic, Katja, Špela, Jasna, Šimen, Nejc in Kato  smo se zjutraj, nekateri na kavici drugi pa na radlerju dobili pred tastaro Krono na Lancovem, nabasali v avtomobile in se odpeljali proti Jelovici. Na pol poti pogruntamo da smo na cesti sami Suzukiji, Vitara, Baleno in Swift, pa še vsi z "športno" opremo:) Z Vitaro seveda čim bližje vhodu jame. Eden za drugim smo se precej hitro spustili noter, z nekaj štrikanja nad prvim breznom, kjer je bil spremenjen prometni režim na desno stran. Z nekaj matra ,čisto po nepotrebnem?!, prideš hitro čez in naprej dol. Pod budnim očesom inštruktorjev se je Špelca varno pripeljala do dna mercedza na priblizno -100. Denzo, Nejc, Jasna in Šimnic pa so se odpeljal še po 45 metrci v prvo dvorano. Navdušeni nad veličino dvorane so nas hitro ujeli proti izhodu. V vhodnem breznu pa je jesen poskrbela za estetiko. Sončni žarki padajo na bukev pred vhodom in se odbijajo v rdeči barvi skozi vhodno brezno. Slika seveda nebi mogla biti tako lepa kot sam pogled, zato smo jo vsak po svoje shranili v spomin. Še poležavanje na soncu in vožnja do picerije, živeli boni!
Slike:https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/BPLP21102012?authkey=Gv1sRgCIG99fSApf75PQ

Veliki vrh, 20.10.2012

Po včerajšnam teku  do Bele peči nad Podblico noge niso delovale kot bi morale pa je bil dan vseeno posvečen hribom kot se spodobi. Zjutraj sem imel težave z zobom pa sva se z Mino zmenila da gre sama, če bo pa bolje pa pridem za njo. En aspirin in še dve ure spanja sta dala svoje. Mina me je počakala na planini Korošica, precej dolgo:) Potem pa do Hajneževega sedla, čelade na glavo in po plezalni poti, oziroma ob njej do grebena na vrh. Na vrhu sva se nekaj časa sončila, potem pa iskala prevoz od Podljubela do parkinga pod korošico. Po grebenu sva se sprehodila do vrha na Kofcami in potem do koče na enega. Ob poti nazaj dol smo se srečali še z hrvati ki so imeli podobne težave z prevozom. Ravno to teme smo bili pri avtomobilih in potem domov, še na "predavanje" tanovi jamarki, preden jo jutri zvlečemo v jamo.
 https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/Kosuta20102012?authkey=Gv1sRgCMvM_vOI6N69PA
Lp Kato

Bidovčeva luknja, 14.10.2012

V nedeljo smo se na parkirišču  za kostanov piknik v Besnici zbrali Špela, Jasna, Katja in pa jest in Denzo. Mimo štantov v gozd po vlaki do table z napisom Bidovčeva luknja. Super zadeva iz turističnega vidika. Ampak vsa ta komerciala se pozna v jami. Pred jamo smo nabrali nekaj smeti, notri pa ni gladke sige da nebi bila spraskana oziroma popisana. Mogoče malo v razmislek majstrom ki so postavljali table in pa tistim ki nimajo osnovne etike v jamah. Že zaradi zimovanja netopirjev v jami ni priporočen tako številčen obisk kot se kaže z podpisi na stenah...
  Mi smo se odpravili z namenom odprtja nove jamarske sezone saj smo si po preboju na Malem vrhu vzeli kar malo preveč "dopusta" . Poleg tega pa se nam je predružila še Jasna iz JKŽ-ja ki nam je pripeljala novo članico ki je potrebovala uvod v jamarstvo. Ker je jame le 30 metrov v treh stopnjah in gre vse "na frej" je idealen poligon za predstavitev. Z nekaj varovanja smo se spravili noter in nazaj ven, odnesli smeti in strgali trenerko...
Pivo in debata na pikniku ob lepem vremenu.
Lp Kato

Prestavljen blog

Iz siolovega blogspota, kjer se nikomur neda ubadat z blogerji,in premajhnim prostorom za slike in objave, sem prestavil objave na googlov bloger. Vse starejše objave so še vedno na strani :http://gaspr.blog.siol.net/

Odkritje Alenkinih 40.

26.2.2012- Rovte. Nejc je ob spravilu lesa nad vasjo opazil dihalnike ki smo jih za vikend šli pogledat. Izkazalo se je da gre za podrt apnenčast svet, z polno prepihov. Na žalost preozko za nadaljevanje in odkopavanje. Pa smo se sprehodili po pobočju navzgor in naleteli na precej velik prelom v hribu. Po celotnem pobočju se prelomnica S-J kaže v apnenčasti barvi. Vrtače ležijo ena nad drugo do vrha. Vmes so povezane z podori, dihalniki in zasutimi brezni. Mali vrh nas preseneti šele pod vrhom,  med škrapljami v gozdu najdemo nekaj črnine. Brezno, globje od 20 metrov, kot nam pokaže "globinomer". Slabih 5 metrov splezamo " na frej" naprej se razširi in postaja prenevarno. Ker smo se lotili raziskave terena brez opreme, smo se vrnili nazaj, na kosilo, po opremo in popoldne nadaljevali.

Ostanemo še Nejc, Sašo in jaz. Brezno pripelje do zasutega dna ki na dveh straneh vodi naprej z prepihom. Ožina na desni preozka za opremo po kateri se brez vrvi spustim do police se izkaže na brezno. Previdno nazaj gor po vrv, medtem pa Sašo razširi ožino za lažji prehod. Zaradi pomanjkanja opreme in vrvi sva bila z Nejcam deležna veteranske improvizacije ki bi marsikateremu strokovno usposobljenemu jamarskemu reševalcu pobrala več ur za razumevanje. Od te ožine naprej se začne pravi jamski svet, ostre vrezane skale peklenskih oblik in velikosti. Ožine kjer je potrebno precej premisleka preden se zabašeš noter. 15 metrov pred dnom nam zmanjka vrvi.

Plezanje v vertikalnih ožinah brez pasov in opreme, ponekod je sama čelada odveč za preboj. Na dnu je fiksna skala vrezana dobrih 15 cm na dolžino dobrega metra in slabe 80 cm globine. Tu skozi le z kamnom zmerimo nadaljevanje. Padec, odbijanje in odmevi v prazno. Dvig nazaj ven in razopremljanje improviziranih sidrišč. V temi do avtomobila. Potem pa pisanje zapisnika iskanje podatkov in risanje meritev.
 Ker gre za najbolj obetavno jamo in slutenje povezave z Turkovim breznom se je čez dober mesec nabrala ekipa ki je postavila tabor za nadaljevanje. V planu: preboj ožine na dnu. Jamo smo opremili, napeljali kable do dna, in pričeli z prebojem. Po sedanjih treh akcijah  smo skoraj pri koncu, slabo vreme, težave z agregatom in 80  metri  brezen ki nam otežujejo komunikacijo je morala še vedno na višku zaradi odmevov za ožino.
Lep Pozdrav,
Gašper Finžgar, DZRJ Kranj

Preboj v breznu Alenkinih 40.

Po odkrtiju vhoda v novo jamo in izmerjenih -79 metrih se je na dnu zadeva zožala v neprehodno špranjo. Ker smo ob opremljanju jame in nekaj pregledih iz firbca začeli "meriti" globino od ožine naprej smo se začeli ubadati z širitvijo. Miniranje odpade, macola in majzl nas nista pripeljala daleč. Ideja ki nam je preostala: agregat na vhodu, kabel do globine -79 metrov in hiltijova štemarca + naravi prijazno. Poleg čakanja na lepo vreme, težave z nabiranjem kandidatov za izvedbo in kremenčevega peska v skali je bilo potrebno veliko motivacije. Samo premikanje po jami zaradi ožin nam je jemalo voljo, posebno kadar je zmanjkalo elektrike, hrane, pijače...in je bilo potrebno nekoga poslati ven, po možnosti z kakšno težko prasico na pasu. Delo v niti najmanj prijetnem položaju, in čakanje na menjavo na prepihu po parih urah postane muka. Ampak se nismo vdali in z trudom prišli do nove stometrce.
Po prvem obisku jame in meritvah smo pobrli ven vsa improvizirana sidrišča. Tako da smo se ob prvi akciji celotnega društva DZRJK zbrali pred jamo in najprej uredili "tabor". Ognjišče, ki smo ga kasneje zaradi poroznosti terena premaknili, improvizirana streha iz posušenih smrek, nekaj polic za počitek in opremo, in še najbolj pomembno ob vroih dneh- hladilnik. Ker je celoten teren naluknjan, nam je ob taboru prišel prav dihalnik v katerega smo zložili vse kar je bilo potrebno obdržati na temperaturi 8 stopinj celzija;) Za prijetno preživljanje časa izven jame.
https://www.facebook.com/photo.php?v=311497008932383 - video zunanja ekipa
Po celotni jami smo navrtali sidrišča, napeljali vrvi in po kotih potegnili podaljšek. Agregat, na srečo ne preglasen je stal ob taboru kjer ga je zunanja ekipa ves čas nadzirala. Ker je bila jama za nekatere člane neprehodna smo nekaj delov razširili za lažji transport. Po prvi in drugi akciji smo prišli do tega da bo v jami potreben telefon in še precej dela. Ker smo imeli ves čas težave z elektriko smo po jami šli tudi po 6x na akcijo. Mogoče se sliši malo, vendar v jami z takimi prehodi, je stvar precej naporna.  Ob naslednjem obisku smo po jami potegnili kabel za telefon in namestili slušalko na polici 5 metrov višje od delovne ožine, kjer smo čakali na menjave. Stare vojaške slušalke poljskih telefonov so nam stvar malo olajšale, ampak smo še vedno plezali po jami gor in dol zaradi vlage na stikih podaljškov.
Štemanje pa je šlo po polžje, ponavadi sta dva jamarja šla na dno eden je ostal na polici, drugi pa pričel z štemanjem, menjave so potekale na 45minut ali  eno uro, odvisno od krušenja skale. Po kakšni uri in pol je v jamo prišel še tretji jamar(to je bila sicer redkost) da smo lažje čakali na menjave. Skozi ožino si se zliv 5 metrov nižje se usedel z nogami naprej levo na skalni rob, desno pa si postarni visel naslonjen na steno. Sklonjen naprej z 7 kilskim hiltijem v rokah si iskal poke v skali, ampak smo zaradi trdote prešli na sistem vrtaj-štemaj. Z svedrom smo v skalo navrtali po centimeter globoke luknje in potem z štemarco počasi in po malem odbijali delček za delčkom. Pozicije smo spreminjali glede na predele v skali, z nogami naprej, v ribo, na kolenih, z eno nogo skozi ožino...Prijetno prešvican, in namočen od vode po steni in bel od štemnaja si se potem zbasal nazaj gor na polico kjer si čakal na naslednjo rundo boja z skalo.
http://www.youtube.com/watch?v=u0iOf3LbkZQ&feature=plcp
No pa je že vse kazalo da danes pa preboj sigurno uspe pa je bila ura 8 zvečer, zunaj tema in nikogar pred jamo. Pa smo se trije odžejali z eni pirom( na srečo Robi ne pije, tako da sva ga z Šimnicom pošerala sama:)). Naslednja akcija je pripeljala tako daleč da  je bil možen prehod/dovolj širok z vse v jami:).  Zunanja ekipa je prejela informacije po telefonu. Mi pa smo se spodaj veselili nadaljnega brezna. Odvečni material smo odstranili in takoj za ožino sem nabil svedrovec, nižje dol zaradi vrvi še enega in pred dnom še ena improvizacija na sklani rogelj. Takoj za mano se je pripeljal še Robi in tako sva stala na dnu, brez nadaljevanja, KJER ČLOVEŠKA NOGA ŠE NI STOPILA - 110m.
Kam pripelje dolgčas?- Pred jamo do tega da zakuriš ogenj, uživaš v toploti in pečeni hrani, zvečer pa v svetlobi. Seveda pogasiš zadevo preden se opraviš domov. Pa se pripeljemo naslednje jutro nazaj pred tabor pa ga zaradi slabe vidljivosti skoraj ne najdeš, v mislih smo imeli meglo, ampak je dišalo po dimu. Ker je ves teren naluknjan je zemlja naložena na korenine, po njimi pa je skala in polno špranj. Tako da se je žerjavica posula v globino dveh metrov in tako bi skoraj požgali tabor. To da je celo noč padal dež očitno ni pomagalo. Prekopali smo precej zemlej in premetali kamenje da smo vse pogasili...- V jami pa se zaradi dolgčasa in mraza začneš premikati, in najdeš špranjo, zlezeš noter pa se pokaže kamin, zgoraj in spodaj. Splezaš vse kar se da, se bašeš kjer negre več in potem vse skupaj izmeriš pa dobiš novih 25 metrov jame.
Člani na akcijah/zunanje in notranje ekipe: Igor Potočnik-predsednik, Davo Preisinger, Nejc Novak, Miro Kosi, Šimen Žumer, Matjaž Chvatal- Ceha, Mira Chvatal, Jure Potočnik, Miha Potočnik, Maja Subašič, Ajda Mezek, Nejc Šimnic, Erazem Dolžan-Denzo,Slavko Manfreda, Robi Kusič, Gašper Finžgar- Kato ml.
Slike in posnetki se še držijo doma pri avtorjih, ko zberemo material pa bom slike objavil posebej
LP, Gašper Finžgar- Kato ml.