sobota, 11. februar 2017

Izvir Savice


from Kato on Vimeo.

Raziskovanje sifona v jami na izviru Savice

 Bolj malo ljudi ve, da nad mogočnim slapom ki pada prek stene Komarče, leži jama iz katere izvira Velika Savica oziroma slap. Leta 2007 sva Nejcem Novakom šla peš do izvira, oziroma naju je po prepiti noči Sašo (Kato)  vlekel gor, češ da se zbirhtava. Na izviru so imeli vajo potapljači. Po suhem smo šli do vhodnega sifona in čakali prve da so prišli nazaj ven. To so vrjetno moji prvi obiski tam zgoraj, razen če smo kdaj z planinskim krožkom, ali drugimi šli gor kot majhni otroci...
 Po brskanju in povpraševanju med jamarji in potopljači smo prišli do podatka da je Ciril M. Cic zadnji ki je razsikoval leta 94 v jami, in prišel do suhega dela na koncu sifona kjer se dviga podor. Pa še to je zapisano le v Naših jama letniku 94 in vrjetno v njegovih osebnih zapiskih. Na katastru JZS pa vse skupaj nič.
 Na društvu smo se odločili organizirati akcijo, Cicovo mnenje, da bi bil podor lahko zanimiv za nadaljevanje pa je tudi dodalo neko vrednost. Pa smo vse skupaj preračunali po njegovem načrtu kako z opremo iz potop.










11.12.2016

V nedeljo smo se počasi nabirali po gorenjski. Na koncu nas je šest stalo pod Savico na parkirišču ob 11.00. Najprej so nas, seveda kot se v Bohinju spodobi, obrali za parkirnino. Opremo smo razdelili po nahrbtnikih vsakemu nekaj, ker nas je bilo 6 so bili nahrbtniki kar lahki. Preko mostu do poti ki vodi čez Komarčo. Prvi odcep levo na poti vodi so elektrarne, naslednji, pod steno Komarče pa prečno v levo do izvira Savice. Dobre pol ure hoda, je do točke kjer smo pustili obleko, nižje do vode pa smo prenesli ostalo opremo. Nad platojem se še vedno svetita dva svedrovca katera sta v pomoč pri plezanju do vode. Od tam se po vrvi z vso opremo spustimo do vode. Preseneti nas prvi skok kjer teče slap po levi pa skale nagnjene nad vodo. Z vso potapljaško opremo (brez jeklenk) se "na frej" ni dalo  ne čez slap ne čez skalo na levi. Pa je Kato st. z varovanjem preko skale zlezel gor in nam fiksiral vrv za skalo nad slapom. Precej z težavo sem se povlekel preko slapu, potem pa smo jeklenke preko skale dvignili višje. Nivo vode je bil idealen. ravno do dolge poševno odrezane skale ki gleda proti izhodu. Vrvico sem privezal na ta nivo tam kjer voda steče med skale in v slapič med skalami.
 Potop je lep teče po prelomu nekako pod kotom 60 stopinj. Na dnu so večji podrti bloki, ponekod lepi okrogli prodniki, drugod ostro kamenje. Plavam lepo počasi, voda ima celih 6 stopinj celzija, vidljivost je odlična. Živali ni opaziti nikjer. Prvi sifon je za mano, plavam naprej vendar po gladini saj je nad mano cca. 3 metre višje strop in suh prostor, vrvico vlečem po suhem nad gladino ob robu. Nato pridem do konca kjer se rov spet spusti pod vodo. Tu se potopim do globine štirih metrov in plavam čisto pri vrhu rova. pod dobrih 30 metrih mi zmanjka vrvice. Res da je vidljivost enkratna, možnosti da bi dvignil kakšen mulj ali izgubil ni, ampak varnost je na prvem mestu in obrnem nazaj ven. Potop je trajal 45 minut, maksimalna globina je bila 5 metrov. Porabil pa sem nekje okol 180m vrvice. Vse skupaj smo pobasali v nahrbtnike in šli nazaj v dolino. Sodelovali : Sašo Finžgar-Kato, Rok Bušelič- Bušman, Tomaž Krmelj, Kavčič, Jernej Cortese, Gašper Finžgar.

 18.12.2016

Tokrat sem šel z namenom da potegnem linijo do konca znanega dela oziroma do podora. Vode je bilo veliko manj kot prejšnjič tako da plezanje čez balvan odpade. Hvala bogu smo lahko ob strani brez težav splezali in si podajali opremo. Ker je bila moja suha obleka na popravilu, mi je Gašper iz CPA posodil rezervno, brez katere bi potop morali preložiti. Potop kot prejšnjič, le da je bil nivo vode 1,5m nižje kot zadnjič. Na dveh mestih je bilo potrebno sneti plavutke in prehoditi tisto čez kar se je med prvim potopom dalo preplavati. Zaradi vse opreme in debele podobleke je postalo kar precej toplo. V sifonu kjer je 11.12. zmanjkalo vrvice, sem nadaljeval naprej, vendar ne daleč, vse skupaj se je dvignilo navzgor in končal sem pri podoru. Tu sem na hitro pogledal kako in kaj, opreme pa nisem snemal iz sebe in se tako vrnil nazaj v vhodni sifon kjer sem pregledal še ožji rov ki gre navzdol. Tu notri je močan tok v smeri izhoda in očitno gre ta voda na spodnji manjši slap v Savici. Zaključili smo ravno pred temo. Medtem so kolegi zunaj pripravili sidrišča v primeru višje vode za lažji in bolj varen transport ekipe in opreme. Ker smo pred kratkim kupili nove radijske postaje smo testirali še te z ekipo ki je medtem že šla nazaj v dolino. Sodelovali: Igor Potočnik, Jure Potočnik, Robi Kusič, Jernej Cortese,


25.12.2016

Zaradi podora na koncu je bil sklep da greva tokrat v sifon dva potapljača. Varnost in malo boljši občutek je pri vsem tem jamarskem početju za dvema sifonoma v ozkem nestabilnem podoru. Nivo vode je bil precej nižji in precej neugoden za potapljanje. Na vmesnih točkah je bilo potrebno nekaj plezanja, ne zaresnega, vendar z vso opremo na sebi je precej težko čez kak večji balvan, snemanje plavutk in mokre skale, pripomorejo da postane vroče v suhi obleki. Močan pretok je videti iz zadnjega sifona ki se nato umiri med skalami. V zadnjem sifonu sva se potopila le do globine -3m, nato pa spet lahko plavaš po vrhu jezerc, kjer se strop dviga tudi do 5m visoko.  Pred podor je zopet manjši padec vode, kjer eden za drugim izpneva jeklenke in se zbaševa čez na suhi del. Od tam skozi prehod v podor. Pregledava vse možne prehode, spodaj in zgoraj. Edini skozi katerega se da splazit skozi je na sredi in gre malenkost navzgor nato zavije desno navzdol dol nivoja kjer teče voda. Z rezervno masko, ki jo imam na srečo s seboj v žepu pogledam v ozek sifon v vodi kjer se vidi lepo oprana skala ki gre v isti smeri kot cela jama naprej. Minilo je že kar precej časa od kar sva se potopila na vhodu zato se po dogovoru obrneva nazaj ven. Ožina v podoru je tako ozka da z nobeno opremo nebi prišli skozi. Da bi šest litrske stage-e prerinili skozi bi bilo potrebno premakniti kakšno skalo ali dve... Ob vrnitvi nazaj sva pomerila celotno jamo do podora. Meritve po dolžini se nikakor se ujemajo z raziskavami prejšnjih raziskovalcev. Profil jame je isti pri vseh treh načrtih, dolžina pa v prejšnjih raziskovanjih presega meritve...
Zunanja ekipa je ta čas pripravila sidrišča za naslednje raziskave v primeru višjega vodostaja, ki bi bil bolj ugoden za potapljaški del. Ko sva prišla do zunanje ekipe, je že padla noč. Sestopili smo v temi.
Sodelovali: Erik Bajželj, Robi Kusič, Katja Brunec,...


3.2.2017

Ker so vodostaji še vedno precej nizki, sva se z Erikam odločila da greva na ogled sifon. Gašper iz CPA mi je posodil še eno suho obleko, tako da bi z Erikam lahko obadva zaplavala po jezerih do zadnjega sifona in si ogledala do kam sega gladina vode. Vendar sva ob prihodu v Ukanc opazila da so vode šle precej navzgor. Nisva se pognala direktno do vhoda jame, ampak sva jo preventivno ubrala proti razgledni točki pod Savico. Visok vodostaj in pritoki od zgoraj niso bilo primerni za plavanje, saj je sifon že na vhodu prepoln. Pa še ob vsej vodi ki pada iz stene rado prinese kamenje ravno na točko dostopa. Tako da sva si šla ogledat jame pod potjo na Komno, oziroma sifonske pritoke Male Savice. Iz obeh jam je močno tekla podzemna voda, tako da je potok Male Savice veliko večji in močnejši od Savice. Ogledala sva si vhodni del pod potjo ki je zaprt z sifonom. Tu smo že pred leti raziskovali. In pa jamo takoj na drugi strani struge ki je kot nekakšen majhen podzemni kanjon. Skozi jamo teče potok, pritoki iz vseh strani najlepši pa so tisti deli ko vida priteka skozi razpoke v stropu. Vsa premočena sva se odpeljala nazaj domov v popoldanskih urah.