ponedeljek, 10. december 2012

Čez Dolgo njivo, 3.12.2012

Po na novo zapadlem snegu smo se odpeljali proti Jelendolu in po cesti vse do parkirišča pod Dolgo njivo. Z octavijo je šlo le do ovnika pri zapusceni hisi, naprej pa z 4motionam. Kratek sprehod in obračanje kamenja nazaj do avtomobila. Video:https://vimeo.com/55278988

nedelja, 9. december 2012

RCC, Italija 16.9.2012

Hliš je zmontiral video o poletnem čezmejnem tripu:)

Grebeni nad Soriško planino, 9.12.2012


Začele so se priprave na patruljni tek, pa se nas je nabralo nekaj jamarskih reševalcev, za kondicioniranje na turnem smučanju. Super vreme, nekaj prepiha po grebenih, in razpihan sneg po južnih predelih. Po smučišču do sedla, mimo kasarne do Možic in po drugi strani skozi bukovje nazaj na smučišče. Brskanje po snegu za zgubljenimi psi, nošenje smuč in brušenje robnikov :) Slike: https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/GrebeniNadSoriskoPlanino9122012?authkey=Gv1sRgCOWtjZ-IsqnoIg

Raziskovanje Jelovice, 1.12.2012


Veterani na klubu so nam vedno v pomoč pri iskanju jam, v katerih so bili samo oni, kot prvopristopniki. Natovorili smo se v vitaro in šli Gavgam naproti. Zadeve smo se lotili iz druge ceste, ko je normalen dostop, kar nas je seveda vrglo iz orientacije. Med terenom ki je po vsej Jelovici enak, smo bluzili levo in desno. Pa smo naleteli na še neodkrito jamo, sicer majhno, nezanimivo a dovolj za v kataster. Naprej smo se drzali naše orientacije brez kompasa in gpsa in precej zavili iz prave smeri. Tako da smo nadaljevali v smeri Bohinja precej daleč in našli  spodmol in večji požiralnik ki se združita, notri pa nekaj glinene posode in kosti, katere gredo v raziskave. Po nekaj urnem pohodu, smo zavili nazaj in se vrnili do avta. Po zemljevidu na nasledjo cesto. Od tam smo jamo hitro našli, in nadaljevali z pegledovanjem terena. Ponovno smo se znašli na isti lokacije kot dve uri prej. Stopinje pa so bile toliko deformirane da nismo našli poti nazaj. Trikrat smo poskusili najti pot nazaj vendar smo hodili v krogu in vedno naleteli na iste sledi. Sledili smo stopinjam do ceste kjer je bil prejšno rundo parkiran avto in tako šli do avtomobila po cesti. Tečajnica je imela izobraževanje na področju orientacije in terena na Jelovici, našli smo vhod v Gavge, dve novi jami in pregledali precejšen del terena.

ponedeljek, 26. november 2012

Opoldanske jame po Malem vrhu, 26.11.2012


Po plezariji v Ospu, se je blo treba mal raztegnt po jamah. Pa sva se z Špelo odpravila proti Malem vrhu, v Alenkinih 40. Tečajniška trema, no po toliko debatah in razpravah o tej jami je že lahko prisotna. Nisva se odpeljala čisto na vrh, da se malo pretegnejo noge. Pa sva udarila v hrib do tabora. Od tam naprej je imela dve ure in pol predavanja "ko smo mi to zlezl, pa tist prebil, pa tole zakurl..."Opremljevanje gre v jami že v miže pa tudi tečajnica se je skozi prvo ožino zbasala tko kot je treba, z prasico na pasu, da nebo ujčkanja. Na srečo(ali pa ne) je bila prva 50 metrca samo do sredine brezna, tako da je sledila ponovitev prepenjanja čez vozel, potem pa v ožino do police nad prebojem. Basanje do preboja in potem nazaj ven. Dokumentiranje jamskih organizmov in geološke sestave(ubistvu sva en kamn vn nesla da bojo vidl v kaj smo štemal)? Vse skupaj dve ure in pol, z varnostnimi postanki nad prvim breznom zaradi padajočega kamenja. Za tečajnico prva malo bolj tehnično zahtevna iz ozka jama, z dobrimi inštrukcija,brez problemov:) Uspel ji je tud majstra slikat, pa je slika res, za v vežco k se bo kropit hodil. Nazaj grede sva zmerla še eno k je bla že prvič na Malem vrhu najdena, registracija pa poteka ravnokar. Slike: https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/Alenkinih40InMeritveMV126112012?authkey=Gv1sRgCIaG6MTM4PyJKw#5815214611252785538

sobota, 24. november 2012

JRS - Kaninske žičnice, 24.11.2012


Točno uro smo dobili v petek zvečer, in tako smo se v soboto zjutraj ob pol 8h dobili pred centrom v Kranju. Pobrali smo opremo za reševanje in žičnic, z nekaj novostmi. Proti  Jesenicam se je megla razkadila, ampak se nas je od meje pa vse čez Predel do Strmeca zopet spremljala. Potem pa je sledila panoramska vožnja do Bovca. Zapeljali smo se do B postaje žičnice na Kanin. Jajčki še ne obratujejo, so pa žičničarji dva zapeljali na zaljo da smo potrenirali manevre reševanja. Dve ekipi sta se menjavali v vlogi reševalcev in reševancev da je vsak opravil in odpravil težave pri manevrih. Super vreme, sonce se je uprlo v hrib, ampak je kmalu iz vrha dol prtisnilo oblačno vreme. Jamarska debata in pa malica v Bovcu, obisk posesti škofljeločanov  in pa nazaj domov čez Cerkno. Slike:https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/JRSZicniceKanin24112012?authkey=Gv1sRgCJT7k63noLPkRg

nedelja, 18. november 2012

Franclnova konta, 18.11.2012


Po petkovi noči je sledila precej dolga sobota. Pri lepem vremenu sva se z Špelo sprehodila nad Krmo, nekje do tretje ure popoldan je še šlo, potem so pa petkove pijače popustile in je nastopil čas za mačka. Nekako sva prilezla nazaj do avta, z plani za nedeljo. Po tem pa se je vse skupaj malo zamaknilo, ker naj bi se šlo plezat z AO. Tako smo se zmenili za zbor sele ob pol 1h popoldne.
 Zjutraj smo se odpeljali proti Bohinju, in obrnili zaradi megle. Plezanje na beli v prijetni družbi, potem pa nazaj proti domu, pripravit vso šaro za na Jelovico. Šimnic, Špela in pa Robi smo se nabrali pred hišo, nabasali v Vitaro in šli proti Franclnovi konti. Vlaka ki je bila pred nekaj meseci gosto zaraščena je na novo zrita skoraj do jame. Okoli druge ure sem začel z opremljanjem, vsakič se najde kakšen nov, oziroma star svedrovec ki pogleda izpod mahu. Končno smo imeli sabo dobro razsvetljavo, ker je dvorana tako velika da si ne moraš predstavljati takih mer dokler ti jih led lenserka ne osvetli. Sprehodili smo se ob robu dvorane, do manjših zunanjih dvoran, v katerih so v stropih nedosegljivi mogočni kamini ki peljelo kdo ve kam. Siga bela in krhka. Vidni prelomi, in premikanje tal. Velike izpodrinjene plošče. Bele sigaste gobe po stropih in stenah. Ogromni kamniti bloki, ki so se podrli iz stropa. En kup jamske estetike. V celi jami smo našli samo enega netopirja, in precej razkrojenih po tleh. Čas v jami mine precej hitreje kot zunaj. Razen ob žemarjenju dobrih 90 metrov proti izhodu. Tečajnica se je izkazala na malo večjih jamskih objektih, Robi pa je ta čas jamo razopremil. Zunaj je pritisnil mraz, tako da smo se hitro pobrali proti avtomobilu in domov.https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/FranclnovaKonta18112012?authkey=Gv1sRgCLjI0uj-6IWeDA

četrtek, 15. november 2012

Ablanca- Viševnik, 10.11.2012

V soboto zjutraj je budilka zvonila že ob 6h, z dremežom do pol 7h;). Potem pa brzinsko kuhanje čaja, basanje robe v ruzak in oblačenje, seveda ni šlo brez tega da bi je bil vmes čaj po celem šporgetu. Nekaj ga je le ostalo za termovko. V Radovljici pred partizanom smo se nabrali in zbasali v avtomobile potem pa na Pokljuko. Od Rudnega polja do jezerc, na studorski preval in na Ablanco. Super razmere, ne prevroče, na koncu pa malo rosenja. Nazaj na preval, potem pa pod velikim drakim vrhom do Viševnika, na katerega se je tudi v slabem vremenu vsulo iz doline. Na brniku jim je ob sobotah očitno dolgčas pa so se z cougarjem vozili okoli vrha( ko pa smo zadevo rabili za vaje je bilo pa " slabo vreme za vzlet"!?) Po smučišču smo se sprehodili do avtomobilov in potem v Gorje na enega. Luštn sprehod v dobri družbi. Nekaj slik:http://aoradovljica.com/skupna-tura-na-ablanco/

četrtek, 8. november 2012

Begunjščica, 7.11.2012


Že res da je kamera na Zelenici super in dobro služi za pogled razmer, vendar težko pokaže dejansko stanje snega v stenah. Z vso bojno opremo namenjen splezat kakšen skok v steni sem se vlekel gor po šentanskem plazu, po meliščih kjer je ravno 5 cm  suhega snega čez skale tako da se loviš po vseh štirih do vrha. Sneg je zgoraj naložen v plasteh, spodaj suh in zgoraj pomrznejna plast 2 cm. Za solirat nič kaj prijetno, tako da sem obrnil in šel nazaj dol. Čakamo na boljše razmere:)https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/BegunjscicaRazmere7112012?authkey=Gv1sRgCPvW4pmKn56L1wE

torek, 6. november 2012

Poplave, 5.11.2012


Dež, taljenje snega, veter, toča...Savi so se kubiki precej dvignili, v rajonu PGD Podnart pa smo imeli nekaj posledic. Za začetek  se je polomilo drevo ob Savi in lastnica hiše nas je klicala da bi vse skupaj odstranili brez da se podre ograja. Z nekaj vrvi smo rešili  nevšečnosti z novov ograjo.Nato se je nabiralo drevje pod mostm ki še od prejšnih poplav ni bil saniran, pa smo ravno ujeli fante iz Megalesa da so dvignili drevje izpod mostu. Od daleč in pod vodo zgleda le nekaj vej, ven pa je potegnil dva velika drevesa. Pa smo razžagali in Hiteli nazaj do mostu v Podnart. Gradbeno podjetje je pospravljalo še zadnje kar se je dalo pred dvigom nivoja vode. Policija je skupaj z gasilci most zaprla  ker je vse skupaj tako načeto da bi lahko prišlo do kakšne nesreče. Ko se je stemnilo, se je vodostaj še dvigoval, dež pa ni ponehal. Zaradi slabe preglednosti je nek voznik zapeljal v potoček ki je bil za meter in pol višji kot normalno. Avto se je pogreznil v blato, na srečo se je voznik sam dovolj hitro rešil, mi pa smo rešili kar se je pač dalo in avto potegnili na suho, naprej pa ga je prevzela avtovleka. Mi pa smo nadaljevali z plezanjem do 22h. Do jutra se je vse umirilo, brez nočnih posredovanj. Zjutraj smo imeli nekaj pranja, predvsem opreme in cest, brez intervencij. Na srečo smo se v Podnartu izognili večjim težavam...
In prideš domov ves premočen, odpreš novice in zagledaš en kup bedakov ki otrešajo z vso svojo pametjo in znajem doma na kavču ali pa celo na državni televiziji na toplem in suhem kako bi oni to, in bojo in kaj je vse narobe,  500 metrov stran pa ljudem hiše zaliva in ni ljudi ki bi pomagali. Moralne vrednote je očitno odnesla visoka voda...
Slike: http://www.podnart.si/aktualno.php?kaz=1032&vsebina=1159&zap=2&nac=novica

nedelja, 4. november 2012

Turkovo brezno, 4.11.2012





Nek nujen prevoz v Kranj, pomoč pri pospravljanju šotora od CZ in potem nazaj do doma ravno do 11h ko je bil predviden zbor. Z pol urnim zamikom smo se nabrali Katja, Špela in Denzo ter se odpeljali proti Rovtam. Ostali plani zaradi dežja niso prišli v poštev. Tako da smo se odpravili v Turka nad Rovte. Padavine so poskrbele za veselje po poti do vhoda. Spustili smo se po levem rovu do dna, ki je do metra visoko zalit z vodo. Potem pa po kaminu gor v drugi del, kjer je bilo vode spet meter več kot ponavadi. Po prehodu v drugi del, se odpre dvorana z belo sigo in nato sledi spust v spodnji del. Spodnja dvorana je do vrha zalita. Prizor temno modre barve, lepa neskaljena voda in padajoče kapljice iz stropa. Nekaj časa smo občudovali jamsko estetiko potem pa iskali prehode nižje. Vidnih je nekaj zalitih in ozkih sifonov ki bi znali biti zanimivi  ob normalnem vodostaju. Dvignili smo se gor po desnem rovu in tako prečili celotno jamo. Zunaj nas je pričakal še dan in obilica vode.
Slike: https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/TurkovoBrezno4112012?authkey=Gv1sRgCJKJsojVjefsBw

sobota, 3. november 2012

Gradiščnica,3.11.2012


JKŽ nas je gostil v Logatcu. Menda je Jasna navirala Špelo za ogled jame zadnjič na neki žurki, pa se je upirala. Pa so v Trzinu, hitro organizirali trip v Gradiščnico. Zaradi padavin naj bi bila dvorana popljavljena, tako da se je Clio pripeljal z čolnom do Viča kjer smo se dobili. Potem pa do Logatca in po gozdni cesti do  vhoda v jamo. Lep prizor, 70 metrov vertikale  in pa čez 20 metrov širine, z mahom pokritega brezna. Po dveh linijah do tal in sprehod do spusta v dvorano. Andrej je poskrbel za razsvetljavo v skoraj do stropa poplavljeni dvorani. Res nekaj kar ne vidiš vsak dan. Potem pa dvig nazaj ven. Nekaj štrikanja par slik in odličn pica v Logatcu. Denzo, Špela, Kato in JKŽ.
Slike: https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/Gradiscnica3112012?authkey=Gv1sRgCNDP3NHfoMXuDw

četrtek, 1. november 2012

Do Stene, Vrata, 31.10.2012


V dolini smo imeli slabo vreme, in preveč časa, nekateri pa dela prost dan. Z ta novo (skoraj)jamarko:) sva se odpeljala(oz. me je ona peljala) proti Mojstrani z namenom do sprehoda do Luknje. V upanju na sneg sem vzel sabo turne smuči in sva se nekako prebila do melišč Stene. Potem pa so ostali šli proti Luknji, meni pa prebijanje čez skale ki so gledale ven iz snega ni šlo več pa sem jo udaril diretno proti vstopnim točkam za v steno. Melišča so bila pokrita z snegom, ampak višje kot sem šel slabša je bila podlaga, tri različne plasti snega, pa sem obrnil. Ostalim pa tudi nekaj ni bilo po godu pa so obrnili in sem jih opazil pod sabo ko sem pse tlačil v ruzok. Smučanje, oziroma praskanje po skalah nazaj do poti potem pa peš do Aljaževega doma. (skoraj) jamarka me je potem še častila v matičku (mam občutek da se na tak način hoče odkupit za jamarski krst?) Plezanje v dvorani z malo manj obiska zaradi praznikov, tako da je bil čas za brušenje zimske opreme, potem pa v Kranj na ferajn na eno debato in pa nazaj proti domu na žurko v sosednji hiši. Lavinske razmere(kar jih sploh je) v Vratih so precej slabe. Stena je že pomrznila ampak se sliši odjuga ker se sveče podirajo. Slike: https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/DoStene31102012?authkey=Gv1sRgCMzL4qK6oLPZigE

P13 + Jeralovo brezno,28.10.2012


Po nalivih je pričel padati sneg, tako da smo se zbudili v bel dan. Po telefonskih pogovorih kdo, kam,zakaj ne in kdaj, sva za vodeno turo v P13 ostala sama z Denzotam. Namen je bil da osnovnošolce z učiteljico Terlikarjevo peljeva na ogled jame. Otroci ki plezajo dvakrat na teden v Podnartu na steni so si želeli še jamarsko ekskurzijo. Nažalost je slabo vreme vse držalo doma. Tako da sva do 9h čakala pred kamnolomom na Brezovici in dočakala le dve zainteresirani. Posodila sva opremo, pripravili štrik in lojtrce pa smo šli proti vhodu. Prijetno mokro in mrzlo idealno za P13. Pa smo se podričali noter, naredili en kratek ogled, opazili da se je spet nekdo podpisoval v sigo!?!KAJ VAM JE TEGA TREBA!?!naredili nekaj slik in se opravili ven.

Potem pa hitro na telefone da smo se dogovorili za spust v Jeralca. Katja, Miha,Špela, Jasna, Nejc, Ajda, Denzo  smo se povzpeli do vhoda v jamo in opremili zadevo do globine kjer je zalito z vodo. Prečka je pe vedno luštna za opremljevalca, dvorane lepo zasigane, stropi pa polni netopirjev na katere smo seveda pazili bolj kot nase. Pregledali smo celotno jamo, in počaaaasi eden za drugim odšli ven. Čakanje na razopremljanje in pa žeja, v celem dnevu smo pojedli kilo slanih arašidov, spili pa nič:) Zgoraj so počakali Jasna, Špela, Katja in pa Denzo da smo spravili vso šaro nazaj do avta, potem pa proti Kranju  eni na solatke drugi pa na pico.
Slike: https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/P13JeralovoBrezno28102012?authkey=Gv1sRgCM7gq7Hwur65HQ

torek, 30. oktober 2012

Vaja JRS, BPLP,26.10.2012


Že v petek popoldan je pričelo deževati in ob 21h smo se kranjčani klicali kakšno je stanje za vajo. Nihče od vodilnih ni bil dosegliv, poznavalcem jame pa je bilo dokaj jasno da je v jami preveč vode za obisk. Pa smo se ob pol 7h zjutraj vseeno dobili, čakali Nejca in se potem odpeljali proti Jelovici. Vode neomejeno, po cesti, polne struge, hudourniki...Na križišču pred jamo je stal napihljiv šotor in vsi so pridno brenčali okoli in postavljali plahte okoli avtomobilov. Razdelili so ekipe in poslali izvidnika v jamo. Po vstopu je sporočil da ni problema za vajo. Robi v opremljevalni ekipi je šel noter takoj za njimi pa štirje ki smo blili v 1. ekipi. Po 15 minutnem čakanju v prvem breznu je prišla informacija da morata zdravnika takoj ven iz jame. Za tem je izvidnik po voxu(jamski telefon) pojamral da ga rahlo zebe in da je ves premočen, skozi vhodno brezno pa je v trenutku pridrla voda v slapu. Nazaj ven do baze ,preklic vaje , potem pa vsak posebej nazaj not na učno uro, mrzla voda, slapovi in podhladitve v jamah. Na zgoški je sledila malica, mi pa smo se odpeljali proti domu pod tople tuše in nato v Ljubljano na ogrevanje oči, potem pa nazaj grede še po robo za nedeljski ekskurziji.
Slike:https://picasaweb.google.com/simply.abc/JRSLESKADEZ_2012?authkey=Gv1sRgCJKF0u2994XEJQ
Video: http://www.youtube.com/watch?v=QPMbLaTo2UM&feature=youtu.be

Zelenica, turno, 29.10.2012

Zamedlo nas je, sicer je v dolini zutrej že vse skopnelo ampak nove kamere na Zelenici so pokazale sneg:http://www.zelenica.info/zelenica-live.html Snega je v povprečju pol metra, napihanega  pa tudi en meter. Moker zbit sneg je pa dovolj kompakten da ne letijo plazovi. Spodaj na smučišču so se sankali otroci do vrha gor pa sem srečal kakih 5 turnih smučarjev. Proga je urejena:)
Slike:https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/Zelenica29102012?authkey=Gv1sRgCL6c5qmG58HvOg#
pa en test GoPro2:https://vimeo.com/52448500

petek, 26. oktober 2012

Jereka, 26.9.2012


Po dežju in poplavah sva se z Gregam odpeljala proti Bohinju pogledat za slapove. Vožnja skozi sotesko po nalivih je vedno čudovita. Iz vseh robov padajo slapovi, vse suhe struge so polne vode, listje dobi bleščečo zeleno barvo in vse skupaj zgleda precej eksotično. Le temperature so tu malo drugačne. Po ogledovanju pritokov in slapov po soteski sva se zapeljala še do Jereke da zmočiva noge. Cel dan brez dežja, ko odpreva vrata prtlažnika se ulije...Sprehod ob strugi, in pa edina varna varianta za plavanje ob tolmunu pod toboganom. Upam da ne pade komu na pamet da bi se ob takem nivoju vode spuščal skozi sotesko:) Še en kratek posnetek: https://vimeo.com/52235289

četrtek, 25. oktober 2012

Čez Ljubeljščico, 25.10.2012


Po asistiranju pri  NMP in neprespani noči , sm žagov pod kovtram do 12h dopoldne. Že drug dan  ki je biu v megli, po spletnih kamerah pa je kazalo da so hribi na soncu. Že nekaj časa je bila v planu turca iz starega Ljubelja do Zelenice, čez Ljubeljščico. Po cesti na soncu do koče na Ljubelju, potem pa po sopnicah v gozd. Jesenske barve po gozdni poti ob mejnih kamnih. Vse dokler ne prideš do ruševja in podrte karavanške skale. Sonce je šlo že za Begunjščico, tako da so bili le osvetljeni le stolpi. Po podrti skali se čim bolj varno zbašeš čez tiste dve stopnji in potem do sedla nad Zelenico. Slike bodo še najbolj opisale turo. V kočo na radler, debata z možakarjema v koči in pa ponujen prevoz v dolino. Na brzino še po jabolka v Podbrezje, pod tuš in pa nazaj v Radovljico na AŠ.
Slike:https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/Ljubeljscica25102012?authkey=Gv1sRgCJ37n_aBhpCiJg#5803348824592215730

nedelja, 21. oktober 2012

BPLP, 21.10.2012


 Brezno pri Leški planini. Melodije po šahtih , od vrha do prve dvorane in nazaj gor : http://www.youtube.com/watch?v=p778SZXW9Pc&feature=related
 Denzo, Šimnic, Katja, Špela, Jasna, Šimen, Nejc in Kato  smo se zjutraj, nekateri na kavici drugi pa na radlerju dobili pred tastaro Krono na Lancovem, nabasali v avtomobile in se odpeljali proti Jelovici. Na pol poti pogruntamo da smo na cesti sami Suzukiji, Vitara, Baleno in Swift, pa še vsi z "športno" opremo:) Z Vitaro seveda čim bližje vhodu jame. Eden za drugim smo se precej hitro spustili noter, z nekaj štrikanja nad prvim breznom, kjer je bil spremenjen prometni režim na desno stran. Z nekaj matra ,čisto po nepotrebnem?!, prideš hitro čez in naprej dol. Pod budnim očesom inštruktorjev se je Špelca varno pripeljala do dna mercedza na priblizno -100. Denzo, Nejc, Jasna in Šimnic pa so se odpeljal še po 45 metrci v prvo dvorano. Navdušeni nad veličino dvorane so nas hitro ujeli proti izhodu. V vhodnem breznu pa je jesen poskrbela za estetiko. Sončni žarki padajo na bukev pred vhodom in se odbijajo v rdeči barvi skozi vhodno brezno. Slika seveda nebi mogla biti tako lepa kot sam pogled, zato smo jo vsak po svoje shranili v spomin. Še poležavanje na soncu in vožnja do picerije, živeli boni!
Slike:https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/BPLP21102012?authkey=Gv1sRgCIG99fSApf75PQ

sobota, 20. oktober 2012

Veliki vrh, 20.10.2012


Po včerajšnam teku  do Bele peči nad Podblico noge niso delovale kot bi morale pa je bil dan vseeno posvečen hribom kot se spodobi. Zjutraj sem imel težave z zobom pa sva se z Mino zmenila da gre sama, če bo pa bolje pa pridem za njo. En aspirin in še dve ure spanja sta dala svoje. Mina me je počakala na planini Korošica, precej dolgo:) Potem pa do Hajneževega sedla, čelade na glavo in po plezalni poti, oziroma ob njej do grebena na vrh. Na vrhu sva se nekaj časa sončila, potem pa iskala prevoz od Podljubela do parkinga pod korošico. Po grebenu sva se sprehodila do vrha na Kofcami in potem do koče na enega. Ob poti nazaj dol smo se srečali še z hrvati ki so imeli podobne težave z prevozom. Ravno to teme smo bili pri avtomobilih in potem domov, še na "predavanje" tanovi jamarki, preden jo jutri zvlečemo v jamo.
 https://picasaweb.google.com/104472929282239273735/Kosuta20102012?authkey=Gv1sRgCMvM_vOI6N69PA
Lp Kato

torek, 16. oktober 2012

Bidovčeva luknja, 14.10.2012


V nedeljo smo se na parkirišču  za kostanov piknik v Besnici zbrali Špela, Jasna, Katja in pa jest in Denzo. Mimo štantov v gozd po vlaki do table z napisom Bidovčeva luknja. Super zadeva iz turističnega vidika. Ampak vsa ta komerciala se pozna v jami. Pred jamo smo nabrali nekaj smeti, notri pa ni gladke sige da nebi bila spraskana oziroma popisana. Mogoče malo v razmislek majstrom ki so postavljali table in pa tistim ki nimajo osnovne etike v jamah. Že zaradi zimovanja netopirjev v jami ni priporočen tako številčen obisk kot se kaže z podpisi na stenah...
  Mi smo se odpravili z namenom odprtja nove jamarske sezone saj smo si po preboju na Malem vrhu vzeli kar malo preveč "dopusta" . Poleg tega pa se nam je predružila še Jasna iz JKŽ-ja ki nam je pripeljala novo članico ki je potrebovala uvod v jamarstvo. Ker je jame le 30 metrov v treh stopnjah in gre vse "na frej" je idealen poligon za predstavitev. Z nekaj varovanja smo se spravili noter in nazaj ven, odnesli smeti in strgali trenerko...
Pivo in debata na pikniku ob lepem vremenu.
Lp Kato

Prestavljen blog

Iz siolovega blogspota, kjer se nikomur neda ubadat z blogerji,in premajhnim prostorom za slike in objave, sem prestavil objave na googlov bloger. Vse starejše objave so še vedno na strani :http://gaspr.blog.siol.net/

Odkritje Alenkinih 40.


26.2.2012- Rovte. Nejc je ob spravilu lesa nad vasjo opazil dihalnike ki smo jih za vikend šli pogledat. Izkazalo se je da gre za podrt apnenčast svet, z polno prepihov. Na žalost preozko za nadaljevanje in odkopavanje. Pa smo se sprehodili po pobočju navzgor in naleteli na precej velik prelom v hribu. Po celotnem pobočju se prelomnica S-J kaže v apnenčasti barvi. Vrtače ležijo ena nad drugo do vrha. Vmes so povezane z podori, dihalniki in zasutimi brezni. Mali vrh nas preseneti šele pod vrhom,  med škrapljami v gozdu najdemo nekaj črnine. Brezno, globje od 20 metrov, kot nam pokaže "globinomer". Slabih 5 metrov splezamo " na frej" naprej se razširi in postaja prenevarno. Ker smo se lotili raziskave terena brez opreme, smo se vrnili nazaj, na kosilo, po opremo in popoldne nadaljevali.

Ostanemo še Nejc, Sašo in jaz. Brezno pripelje do zasutega dna ki na dveh straneh vodi naprej z prepihom. Ožina na desni preozka za opremo po kateri se brez vrvi spustim do police se izkaže na brezno. Previdno nazaj gor po vrv, medtem pa Sašo razširi ožino za lažji prehod. Zaradi pomanjkanja opreme in vrvi sva bila z Nejcam deležna veteranske improvizacije ki bi marsikateremu strokovno usposobljenemu jamarskemu reševalcu pobrala več ur za razumevanje. Od te ožine naprej se začne pravi jamski svet, ostre vrezane skale peklenskih oblik in velikosti. Ožine kjer je potrebno precej premisleka preden se zabašeš noter. 15 metrov pred dnom nam zmanjka vrvi.

Plezanje v vertikalnih ožinah brez pasov in opreme, ponekod je sama čelada odveč za preboj. Na dnu je fiksna skala vrezana dobrih 15 cm na dolžino dobrega metra in slabe 80 cm globine. Tu skozi le z kamnom zmerimo nadaljevanje. Padec, odbijanje in odmevi v prazno. Dvig nazaj ven in razopremljanje improviziranih sidrišč. V temi do avtomobila. Potem pa pisanje zapisnika iskanje podatkov in risanje meritev.
 Ker gre za najbolj obetavno jamo in slutenje povezave z Turkovim breznom se je čez dober mesec nabrala ekipa ki je postavila tabor za nadaljevanje. V planu: preboj ožine na dnu. Jamo smo opremili, napeljali kable do dna, in pričeli z prebojem. Po sedanjih treh akcijah  smo skoraj pri koncu, slabo vreme, težave z agregatom in 80  metri  brezen ki nam otežujejo komunikacijo je morala še vedno na višku zaradi odmevov za ožino.
Lep Pozdrav,
Gašper Finžgar, DZRJ Kranj

Preboj v breznu Alenkinih 40.


Po odkrtiju vhoda v novo jamo in izmerjenih -79 metrih se je na dnu zadeva zožala v neprehodno špranjo. Ker smo ob opremljanju jame in nekaj pregledih iz firbca začeli "meriti" globino od ožine naprej smo se začeli ubadati z širitvijo. Miniranje odpade, macola in majzl nas nista pripeljala daleč. Ideja ki nam je preostala: agregat na vhodu, kabel do globine -79 metrov in hiltijova štemarca + naravi prijazno. Poleg čakanja na lepo vreme, težave z nabiranjem kandidatov za izvedbo in kremenčevega peska v skali je bilo potrebno veliko motivacije. Samo premikanje po jami zaradi ožin nam je jemalo voljo, posebno kadar je zmanjkalo elektrike, hrane, pijače...in je bilo potrebno nekoga poslati ven, po možnosti z kakšno težko prasico na pasu. Delo v niti najmanj prijetnem položaju, in čakanje na menjavo na prepihu po parih urah postane muka. Ampak se nismo vdali in z trudom prišli do nove stometrce.
Po prvem obisku jame in meritvah smo pobrli ven vsa improvizirana sidrišča. Tako da smo se ob prvi akciji celotnega društva DZRJK zbrali pred jamo in najprej uredili "tabor". Ognjišče, ki smo ga kasneje zaradi poroznosti terena premaknili, improvizirana streha iz posušenih smrek, nekaj polic za počitek in opremo, in še najbolj pomembno ob vroih dneh- hladilnik. Ker je celoten teren naluknjan, nam je ob taboru prišel prav dihalnik v katerega smo zložili vse kar je bilo potrebno obdržati na temperaturi 8 stopinj celzija;) Za prijetno preživljanje časa izven jame.
https://www.facebook.com/photo.php?v=311497008932383 - video zunanja ekipa
Po celotni jami smo navrtali sidrišča, napeljali vrvi in po kotih potegnili podaljšek. Agregat, na srečo ne preglasen je stal ob taboru kjer ga je zunanja ekipa ves čas nadzirala. Ker je bila jama za nekatere člane neprehodna smo nekaj delov razširili za lažji transport. Po prvi in drugi akciji smo prišli do tega da bo v jami potreben telefon in še precej dela. Ker smo imeli ves čas težave z elektriko smo po jami šli tudi po 6x na akcijo. Mogoče se sliši malo, vendar v jami z takimi prehodi, je stvar precej naporna.  Ob naslednjem obisku smo po jami potegnili kabel za telefon in namestili slušalko na polici 5 metrov višje od delovne ožine, kjer smo čakali na menjave. Stare vojaške slušalke poljskih telefonov so nam stvar malo olajšale, ampak smo še vedno plezali po jami gor in dol zaradi vlage na stikih podaljškov.
Štemanje pa je šlo po polžje, ponavadi sta dva jamarja šla na dno eden je ostal na polici, drugi pa pričel z štemanjem, menjave so potekale na 45minut ali  eno uro, odvisno od krušenja skale. Po kakšni uri in pol je v jamo prišel še tretji jamar(to je bila sicer redkost) da smo lažje čakali na menjave. Skozi ožino si se zliv 5 metrov nižje se usedel z nogami naprej levo na skalni rob, desno pa si postarni visel naslonjen na steno. Sklonjen naprej z 7 kilskim hiltijem v rokah si iskal poke v skali, ampak smo zaradi trdote prešli na sistem vrtaj-štemaj. Z svedrom smo v skalo navrtali po centimeter globoke luknje in potem z štemarco počasi in po malem odbijali delček za delčkom. Pozicije smo spreminjali glede na predele v skali, z nogami naprej, v ribo, na kolenih, z eno nogo skozi ožino...Prijetno prešvican, in namočen od vode po steni in bel od štemnaja si se potem zbasal nazaj gor na polico kjer si čakal na naslednjo rundo boja z skalo.
http://www.youtube.com/watch?v=u0iOf3LbkZQ&feature=plcp
No pa je že vse kazalo da danes pa preboj sigurno uspe pa je bila ura 8 zvečer, zunaj tema in nikogar pred jamo. Pa smo se trije odžejali z eni pirom( na srečo Robi ne pije, tako da sva ga z Šimnicom pošerala sama:)). Naslednja akcija je pripeljala tako daleč da  je bil možen prehod/dovolj širok z vse v jami:).  Zunanja ekipa je prejela informacije po telefonu. Mi pa smo se spodaj veselili nadaljnega brezna. Odvečni material smo odstranili in takoj za ožino sem nabil svedrovec, nižje dol zaradi vrvi še enega in pred dnom še ena improvizacija na sklani rogelj. Takoj za mano se je pripeljal še Robi in tako sva stala na dnu, brez nadaljevanja, KJER ČLOVEŠKA NOGA ŠE NI STOPILA - 110m.
Kam pripelje dolgčas?- Pred jamo do tega da zakuriš ogenj, uživaš v toploti in pečeni hrani, zvečer pa v svetlobi. Seveda pogasiš zadevo preden se opraviš domov. Pa se pripeljemo naslednje jutro nazaj pred tabor pa ga zaradi slabe vidljivosti skoraj ne najdeš, v mislih smo imeli meglo, ampak je dišalo po dimu. Ker je ves teren naluknjan je zemlja naložena na korenine, po njimi pa je skala in polno špranj. Tako da se je žerjavica posula v globino dveh metrov in tako bi skoraj požgali tabor. To da je celo noč padal dež očitno ni pomagalo. Prekopali smo precej zemlej in premetali kamenje da smo vse pogasili...- V jami pa se zaradi dolgčasa in mraza začneš premikati, in najdeš špranjo, zlezeš noter pa se pokaže kamin, zgoraj in spodaj. Splezaš vse kar se da, se bašeš kjer negre več in potem vse skupaj izmeriš pa dobiš novih 25 metrov jame.
Člani na akcijah/zunanje in notranje ekipe: Igor Potočnik-predsednik, Davo Preisinger, Nejc Novak, Miro Kosi, Šimen Žumer, Matjaž Chvatal- Ceha, Mira Chvatal, Jure Potočnik, Miha Potočnik, Maja Subašič, Ajda Mezek, Nejc Šimnic, Erazem Dolžan-Denzo,Slavko Manfreda, Robi Kusič, Gašper Finžgar- Kato ml.
Slike in posnetki se še držijo doma pri avtorjih, ko zberemo material pa bom slike objavil posebej
LP, Gašper Finžgar- Kato ml.