Odkritje Alenkinih 40.

26.2.2012- Rovte. Nejc je ob spravilu lesa nad vasjo opazil dihalnike ki smo jih za vikend šli pogledat. Izkazalo se je da gre za podrt apnenčast svet, z polno prepihov. Na žalost preozko za nadaljevanje in odkopavanje. Pa smo se sprehodili po pobočju navzgor in naleteli na precej velik prelom v hribu. Po celotnem pobočju se prelomnica S-J kaže v apnenčasti barvi. Vrtače ležijo ena nad drugo do vrha. Vmes so povezane z podori, dihalniki in zasutimi brezni. Mali vrh nas preseneti šele pod vrhom,  med škrapljami v gozdu najdemo nekaj črnine. Brezno, globje od 20 metrov, kot nam pokaže "globinomer". Slabih 5 metrov splezamo " na frej" naprej se razširi in postaja prenevarno. Ker smo se lotili raziskave terena brez opreme, smo se vrnili nazaj, na kosilo, po opremo in popoldne nadaljevali.

Ostanemo še Nejc, Sašo in jaz. Brezno pripelje do zasutega dna ki na dveh straneh vodi naprej z prepihom. Ožina na desni preozka za opremo po kateri se brez vrvi spustim do police se izkaže na brezno. Previdno nazaj gor po vrv, medtem pa Sašo razširi ožino za lažji prehod. Zaradi pomanjkanja opreme in vrvi sva bila z Nejcam deležna veteranske improvizacije ki bi marsikateremu strokovno usposobljenemu jamarskemu reševalcu pobrala več ur za razumevanje. Od te ožine naprej se začne pravi jamski svet, ostre vrezane skale peklenskih oblik in velikosti. Ožine kjer je potrebno precej premisleka preden se zabašeš noter. 15 metrov pred dnom nam zmanjka vrvi.

Plezanje v vertikalnih ožinah brez pasov in opreme, ponekod je sama čelada odveč za preboj. Na dnu je fiksna skala vrezana dobrih 15 cm na dolžino dobrega metra in slabe 80 cm globine. Tu skozi le z kamnom zmerimo nadaljevanje. Padec, odbijanje in odmevi v prazno. Dvig nazaj ven in razopremljanje improviziranih sidrišč. V temi do avtomobila. Potem pa pisanje zapisnika iskanje podatkov in risanje meritev.
 Ker gre za najbolj obetavno jamo in slutenje povezave z Turkovim breznom se je čez dober mesec nabrala ekipa ki je postavila tabor za nadaljevanje. V planu: preboj ožine na dnu. Jamo smo opremili, napeljali kable do dna, in pričeli z prebojem. Po sedanjih treh akcijah  smo skoraj pri koncu, slabo vreme, težave z agregatom in 80  metri  brezen ki nam otežujejo komunikacijo je morala še vedno na višku zaradi odmevov za ožino.
Lep Pozdrav,
Gašper Finžgar, DZRJ Kranj