Lepo vreme, v Kropi sicer tema/senca/zima/depresija, in gremo zato peš na Vodice kjer toliko bolj občudujemo in častimo sončne žarke. Pes je kot zmeraj naredil vsaj trikrat toliko višincev kot mi, in na vrhu srečal svojo sestrico iz legla. Super nedelja, igranje psov in polno ljudi na vodiški planini. Ni hudič da nebi na tak lep dan šlo kaj narobe v hribih. Pa je piskalo: prvič za neko izgubljeno osebo v Dragi, pa na vrat na nos letim v dolino, kar do doma znese minimalno 20minut, pa še ruzok z grs opremo sem iskal po garaži. Med vožnjo čez Lancovo pa zapiska še enkrat: STOL. Na srečo skoraj do vrha z helikopterjem, kar je vse skupaj olajšalo za 99% . Medinski ruzok poleg svojega z opremo, ni ravno lahek, zato noge pod vrhom ne dajo več veliko od sebe, večino bencina je šlo že iz Vodic navzdol. Pa srečno vse skupaj uredimo, z premajhmo ekipo in pomankljivo opremo. Helikopter odpelje medicino in poškodovanca v bolnico mi pa smo uživali zadnje sonče žarke. Sonce je počasi padalo za Jelovico in na Stolu se je zjasnilo. V dolino je že padel mrak hribi pa so imeli lepo oranžno svetlobo. Pa smo dočakali prevoz v dolino ravno preden je sonce zašlo tudi na Stolu. Veseli prevoza smo uživali v poletu do Lesc.
Ni komentarjev:
Objavite komentar